Odnos med otroki in živalmi je eden izmed pomembnih razlogov za vzgojo na področju etike živali že v zgodnjem otroštvu. Če želimo, da se bodo otroci uspešno soočali s čustvi do živali, morajo pomen etike živali najprej razumeti, vloga odraslega pri tem pa je pomoč pri razvijanju empatije do živali že v predšolskem obdobju. Bone (2013) je analizirala obstoječo literaturo in raziskave, ki vse bolj priznavajo pomen živali v socialnem odraščanju otrok. Zaključuje, da so živali četrti učitelj v vzgoji in izobraževanju. Študije (pregled v Macchitella, 2011) potrjujejo, da zmorejo otroci, ki živijo z živaljo in so nanjo navezani, višjo raven empatije do živali v primerjavi s sovrstniki, ki nimajo živali. Thompson in Gullone (2003) predstavita različne raziskave, v katerih avtorji poročajo o učinkih programov etike živali. Ugotavljajo, da so otroci, ki so sodelovali v programu etike živali, v primerjavi s kontrolno skupino pokazali statistično značilno povečanje humanega odnosa do živali. Pregled raziskav pa sicer ne potrjuje hipoteze, da se empatija, usmerjena na živali, posploši na empatijo, usmerjeno k človeku (Macchitella, 2011; Thompson in Gullone, 2003). Vendar so za bolj zanesljive zaključke v zvezi z vplivom odnosa otrok–žival na odnos otrok–soljudje potrebne nadaljnje, predvsem longitudinalne raziskave. Beri dalje… https://www.osvoboditevzivali.si/spodbujanje-etike-zivali-otroci/
